Kateri so klinični znaki izpadanja las?
Kako bi opredelili pojav izpadanja las?
J-F. M.: Ne obstaja en pojav izpadanja las, ampak gre za vrsto različnih pojavov. Ne da bi se spuščali preveč v podrobnosti, lahko rečemo, da obstajata dve glavni obliki alopecije. Najpogostejša oblika je androgena alopecija, s katero se sooča več kot polovica moških in lahko prizadene tudi ženske, predvsem po menopavzi. Pravzaprav gre za zmanjšanje velikosti lasnega mešička in ne za njegovo popolno izgubo. Druga pogosta oblika alopecije, pri kateri izpadanje las imenujemo efluvij, je znatno, nenadno in razpršeno izpadanje las. Ta oblika alopecije vključuje telogeni in anageni efluvij. Telogeni efluvij pospešuje naravno fazo izpadanja las, medtem ko anageni efluvij prezgodaj prekine fazo rasti las.
Ali se klinični znaki, povezani z izpadanjem las, razlikujejo glede na vzrok (če so vzrok hormoni, sprememba letnega časa itd.)?
J-F. M.: Da, obstajajo pomembne razlike med različnimi oblikami alopecije.
Pri bolnikih z androgeno alopecijo (izpadanje las, povezano z moškimi hormoni) pride do počasne in postopne izgube gostote las na prizadetih predelih lasišča, ki se pri moških in ženskah razlikuje.
Pri hudi obliki alopecije, ki jo poznamo pod pojmom alopecija areata, so prisotni znaki lokaliziranega vnetja lasišča, lasje pa izpadajo v pramenih s premerom nekaj centimetrov, kar se lahko razširi na celotno lasišče.
Pri difuzni alopeciji, ne glede na to, ali gre za anageni ali telogeni efluvij, lasje enakomerno izpadajo s celotnega lasišča. To obliko izpadanja las pogosto povzročajo pomanjkanje hranil, stres, neželeni učinki zdravil, hormonska motnja in v manjši meri tudi spremembe letnih časov.
Ali so klinični znaki, povezani z izpadanjem las, enaki pri moških in ženskah?
J-F. M.: Ko govorimo o androgeni alopeciji, se klinični znaki pri moških in ženskah razlikujejo. Pri moških se gostota las zmanjšuje na temenu (vrh lobanje) in čelnih režnjih, medtem ko pri ženskah lasje izpadajo predvsem na vrhu lobanje in temenu. Vendar pa so pri razpršeni alopeciji oblike anagenega ali telogenega efluvija klinični znaki enaki tako pri moških kot ženskah. Opozoriti je treba, da so ženske bolj nagnjene k telogenemu efluviju, ker obstaja večja verjetnost, da jim primanjkuje hranil (na primer železa in cinka), in samo ženske so lahko noseče in imajo hormonske spremembe, ki so s tem povezane – tako pred porodom kot po njem!
Kaj vse imamo na voljo za diagnosticiranje izpadanja las?
J-F. M.: Obseg in resnost alopecije lahko ocenimo s Hamiltonovo klasifikacijo za moške in Ludwigovo klasifikacijo za ženske. Za podrobnejšo analizo uporabljamo fotografske metode, zlasti fototrihogram.
Tukaj je bilo obrito manjše območje bolnikovega lasišča (približno 2 cm2). To območje fotografiramo, dva dni kasneje pa posnamemo še eno fotografijo istega območja. S primerjavo obeh fotografij lahko ugotovimo razmerje med številom dlačic, ki so začele rasti, in številom tistih, ki niso. Lasje, ki ponovno rastejo, so torej v fazi rasti (anagena faza), lasje, ki pa ne zrastejo ponovno, so v telogeni fazi, torej v fazi mirovanja, nakar po naravni poti izpadejo.
Po zaslugi tehnike fototrihograma lahko natančno določimo razmerje med tema dvema fazama, obseg izpadanja las, možnost ponovne rasti las, morebitno deregulacijo faz cikla rasti las in miniaturizacijo lasnih mešičkov. Takšen pregled nam omogoča tudi opredelitev premera lasnih pramenov. Zdaj je znano, da je velika razlika v premeru las na lasišču sinonim za povečano tveganje za zmanjšanje gostote las, do katere prihaja s staranjem. Natančnejše fotografske tehnike lahko zaznajo tudi znake vnetja, ki obdaja lasne mešičke (znani tudi kot obarvani peripilarni znaki), kar lahko kaže na androgeno alopecijo. Da bi lahko določil najboljše možno zdravljenje, vas bo dermatolog pozval, da izpolnite vprašalnik o osebni in družinski anamnezi ter življenjskem slogu, s pomočjo katerega bo lahko ugotovil pomanjkanje hranil ali pretiran stres.
Scalp & hair
Clinic