Intervju s specialistko dermatovenerologije: Kakšen pregled kože bi morale opraviti ženske v menopavzi in kako pogosto?

V obdobju menopavze in po njej, ki  pri večini žensk nastopi okoli 50. leta starosti, se upočasnijo in spremenijo obnovitveni procesi v koži zaradi upada ženskih spolnih hormonov estrogenov in tudi steroidnega hormona dehidroepiandrosterona oz. na kratko DHEA, ki sodeluje v biosintezi spolnih hormonov ter neposredno prek različnih celičnih in jedrnih receptorjev vpliva  tudi na same procese v koži. Z leti se v telesu sintetizira vse manj DHEA, zato ga nekateri imenujejo tudi „hormon mladosti“.

Koža v menopavzi postane tanka, suha ,drobnoluščeča, manj sijoča, nekoliko rumenkastega tena in hrapava. Skozi tanko kožo lahko prosevajo razširjene kapilare, ki so zelo fragilne in občutljive na pritisk. Zmanjša se volumen kože, njena čvrstost in elastičnost, zato se povesi in pojavijo se različno globoke gube. Na soncu izpostavljeni koži se pojavijo rjave lise oz. sončne pege ali solarni lentigi strokovno.

V povrhnjici oz. epidermisu se zmanjša število plasti epidermalnih celic keratinocitov kar vpliva na debelino povrhnjice,odvečne  odmrle poroženele celice epidermisa korneociti na površini pa se počasneje odluščijo, deskvamacija je upočasnjena, zato je koža hrapava. Zmanjša se sinteza naravnih vlažilnih faktorjev in lipidov v zaščitni dvoslojni lipidni plasti povrhnjice, lojnice so manj aktivne, zato je koža suha, drobnoluščeča in lahko posledično srbeča.

V spodaj ležečem dermisu ali usnjici se zmanjša število in aktivnost fibroblastov in posledično je tudi manjša sinteza kolagena in elastičnih vlaken, ki so tudi spremenjena. Poveča se aktivnost encimov, ki razgrajujejo kolagen in elastan. Koža je zato manj čvrsta in elstična,zato se povesi,  pojavijo se različno globoke gube. Zmanjša se tudi sinteza medceličnine, predvsem hijaluronske kisline, ki veže vodo in daje koži tonus in volumen, kar tudi tudi pripomore k suhosti in  povešenju kože ter nastanku gub.

Staranje kože, ki je pogojeno z našo notranjo biološko uro   znatno pospešijo tudi nekateri zunanji dejavniki, predvsem kajenje, prekomerno izpostavljanje UV žarkom in uporaba solarijev. V koži se z leti kopičijo prosti radikali. Atrofira tudi podkožno maščevje in delno kostnina. Konture obraza se spremenijo. Prvi znaki staranja kože se pojavijo lahko že okoli 40.leta starosti, ko se upad hormonov začne.

Ženskam s prvimi vidnimi  znaki staranja kože, še posebej pa, ko dosežejo menopavzo svetujem pregled pri dermatologu, ki bo natačno opredelil stanje in tip kože ter stopnjo morebitne  aktinične poškodbe kože. Glede na ugotovitve bo predpisal ustrezno čistilno in negovalno sredstvo za določeno stanje kože in tip kože ter svetoval ustrezno UV začito.

Poleg dermatologa naj bi ženske v menopavzi obiskale ginekologa, ki bo ocenil hormonsko ravnovesje.

Dermatolog mora biti pozoren na izgled in vlažnost kože, globino gub, hrapavost, tonus in povešenost kože, prisotnost znakov aktinične poškodbe kože ( napr. solarnih lentigov, teleangiektazij, aktiničnih keratoz). Opozoriti bi moral na opustitev kajenja, ustrezno UV zaščito.

V menopavzi je koža občutljivejša za vse zunanje in notranje dražljaje in manj odporna , ker je tanjša in bolj suha, oslabljena je dvoslojna zaščitna lipidna plast v epidermisu. Lojnice slabše delujejo in prekrvljenost kože je slabša in upočasnjena, tako je upočasnjena tudi izmenjava hranil in oksigenacija kože.  Prav tako je oslabljen  imunski sistem v koži  in v telesu.

Spremembe v koži , ki se pojavijo v menopavzi se lahko preventivno upočasni in napravi manj vidne z pravočasno redno vsakodnevno nego z ustreznimi negovalnimi in čistilnimi sredstvi , primernimi za tip in starost kože. Svetuje se, da se začne z redno vsakodnevno preventivno  nego že okoli 30. leta starosti, najkasneje pa pri 40. letih starosti. Ob tem se tudi svetuje zdrav način življenja, odsvetuje se  kajenje in uporaba solarijev. iSvetuje se dosledna zaščita pred prekomernim izpostavljanjem UV žarkom.

V obdobju menopavze svetujemo redno  vsakodnevno uporabo negovalnih sredstev, ki so namenjena zreli koži v tem obdobju in bodo že obstoječe spremembe napravile manj vidne ter upočasnile proces napredovanja sprememb v koži. V obdobju menopavze svetujemo vsakodnevno uporabo  vlažilnih  negovalnih krem z dodano hijaluronsko kislino in drugimi vlažilci-humektanti, napr. ureo, glicerinom, namenjenih zreli koži v menopavzi, ki bodo kožo navlažila .

Pred  vsakodnevno uporabo negovalnih krem zjutraj in zvečer  svetujemo nežno čiščenje, napr. z micelarno razstopino. Negovalnim kremam naj bodo dodani tudi kvalitetni lipidi, napr. omega kisline in ceramidi,ki bodo obnovili lipidni zaščitni sloj in dodatno navlažili kožo .

Negovalna sredstva za zrelo kožo v menopavzi naj vsebujejo tudi snovi, ki plivajo na sintezo kolagena in elastana ter medceličnine, predvsem hijaluronske kisline. Vsebujejo naj retinol, vit. C,E, A , fitohormone ipd. Svetuje se opravljanje občasnih nežnih  pilingov na podlagi glikolne kisline ali mehaničnih delcev.

Poleg opisane redne  vsakodnevne nege in čiščenja z  sredstvi za zrelo kožo v menopavzi je potrebno piti dovolj vode, uživati sveže sadje in zelenjavo. Svetuje se gibanje v naravi na svežem zraku, saj onesnažen zrak v mestih, posebej pozimi lahko razdraži kožo.

Na prostem se je potrebno ustrezno zaščititi pred prekomerno izpostavljenostjo UV žarkom. Odsvetuje se tudi kajenje in uporaba solarijev.