Kaj je menopavza?

Primarij Darija Strah, dr. med.

Menopavza ali prenehanje menstrualnih krvavitev označuje konec ženskega reproduktivnega obdobja. Ponavadi se pojavi po 50. letu starosti. Povprečna starost slovenske ženske ob začetku je 52 let.  Menopavza lahko nastopi tudi preje, kot naravna prezgodnja menopavza ali kot posledica operacij ali bolezni. Termin menopavza se pogosto uporablja za celotno obdobje, ki ga napoveduje perimenopavza in obdobje po menstrualnih krvavitvah ali postmenopavza. Perimenopavza ali prehodno obdobje zajema kratko obdobje pred, v menopavzi in kratko obdobje po zadnji menstruaciji. Povprečno traja 7 let.

Koliko časa v povprečju traja obdobje menopavze?

Obdobje menopavze se zaradi daljše življenjske starosti žensk podaljšuje. Povprečna življenjska starost slovenske ženske znaša skoraj 82 let, kar je znatno več kot nekaj desetletij nazaj. Kvaliteta življenja v tretjem starostnem obdobju postaja zato čedalje bolj pomembna. Kronična obolenja kot so stresno pogojene bolezni, povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen ter razvade kot sta kajenje in prekomerna telesna teža, lahko ob večjem zavedanju o zdravem življenjskem slogu izjemno dobro nadzorujemo in živimo boljše. Zato nam je še posebej pomembno, da razumemo, kateri znaki so posledica naravnega staranja, kako upočasnimo staranje, na katere lahko neposredno vplivamo in kateri so znaki, ko moramo obiskati zdravnika, mu razložiti počutje ali telesno stanje, ki pa jih lahko s pomočjo strokovnjaka uspešno zdravimo ali blažimo.

Kateri so zgodnji, prvi znaki menopavze?

Med zgodnje oziroma kratkoročne težave štejemo:

• navali vročine,
• nočno znojenje,
• vrtoglavice, glavoboli,
• utrujenost in nespečnost,
• razdražljivost, občutek, da je okolica (ljudje) naporna, odveč, oziroma je psihično ne zmoremo prenašati,
• depresivno razpoloženje ali nihanje razpoloženja,
• motnje koncentracije in pozabljivost,
• nespecifične bolečine v mišicah ali sklepih.

Po ocenah nekaterih strokovnjakov se kar osemdeset odstotkov žensk ob prehodu v meno sooča z neprijetnim oblivanjem oziroma  nočnim znojenjem. Če ima ženska omenjene težave, naj obišče ginekologa in se z njim pogovori. Zdravljenje je potrebno začeti čim bolj zgodaj ob nastopu klimakteričnih težav in sicer z nadomestno hormonsko terapijo po presoji ginekologa, ki opravi določene preiskave,  ginekološki pregled in ginekološki ultrazvok, oceno dojk ter ostalo.

Kateri so srednjeročni znaki menopavze?

Znaki pomanjkanja estrogena se pojavijo približno dve do pet let po nastopu menopavze.

Urogenitalna atrofija (suha nožnica)
Nožnica postaja občutljiva, srbeča, žgoča.

Izrazitejše se  nožnične spremembe kažejo pri spolnem odnosu, saj je zaradi manjšega vlaženja sluznice, odnos boleč in neprijeten. Prizadetost sečnega trakta se kaže kot pogostejše, pekoče, neprijetno odvajanje vode. Označujemo jih s skupnim imenom urogenitalna atrofija. Nekatere ženske na vodo sili tudi ponoči. Pojavljajo se uroinfekti, vnetja mehurja, ki ne se ne pozdravijo po antibiotični terapiji. Ženska mora ob nastopu vsaj enega ali dveh vnetij mehurja obiskati ginekologa, ki pogleda nožnico. Zdravljenje poteka z estrogenskim zdravilom, saj je sečnica tudi odvisna od enake terapije, kot nožnica, ima namreč enako sluznico oziroma epitelij. Vnetja mehurja prenahajo po pravilnem zdravljenju. Urogenitalna atrofija lahko v času menopavze prizadene vsako žensko, ne glede na to ali občuti splošne znake prehoda v menopavzo ali ne. Ženske te svoje težave zdravniku ne zaupajo vedno. Nekaterim je o njih težko govoriti, druge pa so prepričane, da jim zdravniki ne morejo pomagati. Tako sprejemajo težave nožnice in mehurja kot del naravnega staranja, podobno kot sivenje las ali gubanje kože. Strokovnjaki vedo, da je to pogost bolezenski pojav. Ženska naj o svojih težavah iskreno spregovori z ginekologom.

Kateri so pozni znaki menopavze?

Dolgoročne posledice pomanjkanja estrogena se pojavijo kakih deset let po menopavzi.

To sta predvsem:

• osteoporoza,
• srčno-žilne bolezni.

Te bolezni se razvijajo asimptomatično, rušijo kostni in srčno-žilni sistem in so najpogosteje kronične in žensko spremljajo do konca življenja z vedno bolj in bolj izraženimi znaki. Za njihovo preprečevanje je zato posebnega pomena pravilno zdravljene, bodisi nadomestno hormonsko zdravljenje, če se je začelo že v času tik pred ali po nastopu menopavze, bodisi zdravila za preprečevanje slabšanja osteoporoze. Seveda je zaželena tudi telesna dejavnost in pravilna prehrana, ki naj bi jo upoštevali že ob nastopu mene.

Kako si ženska lahko sama pomaga, da si olajša prve simptome, ki so običajno navali vročine?

• Zaželena je zdrava in uravnotežena hrana brez izpuščanja obrokov – nizke vrednosti krvnega sladkorja so lahko vzrok za navale vročine.
• Dobra prebava (odvajanje blata vsaj enkrat dnevno) – zaprtje lahko sproži navale vročine.
• Primerna hidracija, pitje navadne vode – najmanj 1,5 litra. To bo preprečilo izsušitev in ublažilo navale vročine.
• Redna telesna vadba – dovolj je že hitra polurna hoja enkrat dnevno.
• Obvladovanje stresa. Ta povzroča izločanje snovi, ki pospešujejo navale vročine.

Kaj naredimo, ko postanejo težave izrazite?

Ko težave postanejo izrazite, začnemo zdraviti z nizkodoznimi estrogensko progesteronskimi preparati ali kombiniranim zdravljenjem z obliži preko kože, ki vsebujejo estrogen. Tega menjavamo en do dva krat na teden. Za varovanje rakavega obolenja maternice lahko istočasno vanjo vstavimo hormonski maternični vložek, ki vsebuje progestagen. Ima zaščitno in kontracepcijsko vlogo. Zdravila ublažijo klimakterične simptome v več kot devetdesetih odstotkih, zmanjšajo motnje spanja, živčnost in razdražljivost ter uredijo nereden menstrualni ciklus. Zaradi majhne koncentracije hormona predstavljajo takšna zdravila manjše tveganje za razvoj trombembolije oziroma ostalih neželenih učinkov takšnega zdravljenja. Navodila o dolžini jemanja zdravil so se spremenila. Včasih so ženam svetovali ali kratkoročno (do pet let) ali dolgoročno zdravljenje. Danes ginekologi svetujemo zdravljenje za ublažitev menopavznih težav nekaj let. Ko z uživanjem žene prekinejo, lahko ugotovijo, ali so težave še prisotne in po potrebi s terapijo nadaljujejo. Ob uporabi nizkodoznega preparata in izvajanju vseh naštetih navodil ni kontraindikacij za jemanje nadomestnega hormonskega zdravljenja, zgornja meja starosti ženske za terapijo ni omejena.