Pri Tjaši Perko, ženi profesionalnega smučarja Roka Perka, nas takoj pritegne njen nasmeh in dolgi, lepo negovani lasje, ki jih ohranja kljub dvema malima nadebudnežema. Kot kaskaderka ima tako kot mož nadvse rada adrenalinska doživetja – vendar le, če ima ona roke na krmilu. Preberite, kaj jo je pripeljalo do te kariere, kakšno popotnico za življenje želi dati svojima otrokoma in kako skrbi za svoje lase.
Številne matere si kmalu po rojstvu otrok ostrižejo lase. Ti si ohranila dolge, lepo negovane lase – kako skrbiš zanje?
Obožujem dolge lase in nikoli v življenju nisem imela kratkih. Tudi če bi imela 10 otrok! Nekaj najlepšega so dolgi, sveže oprani lasje, ki dišijo in so zdravi. Volumen in močne lase mi pomagata ohranjati šampon in balzam Dercos Densi-Solutions. Nikoli nisem pretirano verjela v takšne in drugačne šampone, ampak nad Dercosom sem zares tako navdušena, da še sama ne morem verjeti.
Že od nekdaj sem imela dolge lase, ki so moj zaščitni znak, a zaradi kaskaderskega poklica imam lase pogosto spete v čop. Ker sem mati dveh otrok in mi zmanjkuje časa, si želim hitre rešitve, ki deluje. Našla sem jo v šamponu Dercos Densi-Solutions, zaradi katerega so moji lasje močnejši, imajo več volumna in mase.
Tvoj blog nam da vedeti, da zelo rada potuješ. Kako je potovati sam in kako z otroki, je potrebnih veliko več priprav?
Potovati sam ali potovati z otroki je čisto nekaj drugega, ampak oboje je enkratno. Seveda z otrokoma izbiraš čisto drugačne pristope in priprave. Priprav je veliko več, še posebej če si takšen potovalni flegmatik, kot sva midva. Ko sva sama, ne načrtujeva, kje bova spala, ampak na lokaciji najdeva vse z nasmehom na obrazu in stavkom: bova že. No, tako je bilo prej. Sedaj pa skrbno načrtujemo vsaj prvih nekaj dni, pozneje pa se je tudi že zgodilo, da smo sproti iskali prenočišča. Ampak ugotavljava, da je bolje vse prej doma narediti, ko potuješ z malčki, da imaš potem res mir in čas za raziskovanje kotičkov ter nisi obremenjen, kje boš spal čez nekaj dni.
Zdi se, da si navdušenka nad vsem adrenalinskim. Kateri športi te najbolj pritegnejo?
Ja, najbrž res. Ampak samo nad tistimi stvarmi, kjer imam jaz vajeti v svojih rokah. Drugim ne zaupam. Tako da sem tu nekoliko omejena. Če imajo moje roke nadzor, potem je polno akcije, če ima nekdo drug ... pa ne. Pritegnejo me vsi športi, kjer imam nadzor sama. Bodisi telesni kot sta tek in fitnes ali pa dirkanje z avtomobili (smeh).
Od kod izvira tvoja želja po pripravljanju predvsem zdrave hrane?
Skrb za svoje telo. Tako kot avtu dolivamo pravi bencin, da dlje dela, tako tudi telo potrebuje pravo hrano, da dlje živi. Enostavno skrbimo (pa ne zaradi teže) za to, kaj vnašamo v telo, ki nas poganja.
Brez česa bi ti bilo najtežje – potovanj, športa ali kuhanja?
(Smeh.) Ne, na to vprašanje pa ne odgovorim. Našteli ste ravno moje tri življenjske stvari. Če že rečem kuhanja, bi pa namesto tega hodila v dobre gostilne (smeh). Potovanje in šport sta moja hrana!
Ženske kaskaderke so precej redke. Kakšno vlogo je pri izbiri kariere igral tvoj oče? Se spomniš, kako se je vse skupaj začelo?
Seveda sem odraščala v družini, kjer je bila akcija vedno prisotna. To je bil življenjski slog. Če bi se rodila očetu dirigentu, bi najbrž igrala kakšen inštrument. Kaj pa vem, opazovanje in odraščanje z adrenalinom človeka enostavno osvoji in postane del njegovega življenja. Začelo se je zelo kmalu. Imela sem 5 ali 6 let, ko sem odigrala vlogo v slovenskem filmu in namesto nekega dečka stala na konju in stoje jahala. Prav spomnim se, kako mu ni bilo všeč, da ga menja punčka. Pač si ni upal, jaz pa. Tako se je vse skupaj začelo. Že kot majhni punčki mi je začelo srce biti pri adrenalinskih podvigih in videla sem, kako super je to – strah, adrenalin, uspeh.
Kaj ti je najbolj všeč pri dejstvu, da je tvoj mož profesionalni smučar?
Da je profesionalni športnik in ceni svoje telo.
Kaskaderka in profesionalni smučar, ki se pri zavidljivih hitrostih spušča po snežnih strminah – kdo potrebuje več adrenalinskih doživetij, Tjaša ali Rok?
Vseeno mislim, da je tukaj moški tisti, ki vedno potrebuje več vsega ... več hrane, več športa, več ljubezni, več adrenalina. Ali pa to rečem samo zato, da se mu dobro zdi (smeh). Rok je tisti, ker on nima težav z zaupanjem, če ga kdo drug vozi oziroma če je prepuščen tudi drugim, ki poskrbijo za adrenalinsko doživetje. Ampak sem hitro za njim, že najdem nekaj adrenalinskega, da imam vajeti v svojih rokah. Predvsem imam rada volan.
Kakšno popotnico za življenje želiš dati svojima otrokoma?
Rada bi vzgojila otroka z nasmehom na obrazu, ki bosta predvsem prijazna do drugih ljudi. Jima pokazala, da je ves svet dom, kjer si lahko ustvariš uspeh oziroma življenje. Predvsem pa želim, da bi se naučila biti v svojem telesu srečna in zadovoljna, ker ko bosta dosegla to, bo vse ostalo uresničljivo. In da si zapomnita stavek: vse je mogoče.