Ženske se v času svojega celotnega življenja soočajo s spremembami in nepravilnim razmerjem med hormoni, ki lahko močno vplivajo na zdravje organizma. Katere spremembe so značilne za obdobje menopavze in kakšna tveganja prinašajo s seboj? Preberite intervju z dr. med. Majo Cigrovski Berković in izvedite mnenje strokovnjakov.
Koliko se pri vsakodnevnem delu srečujete s pacientkami v menopavzi? Ali se obračajo na vas s svojimi težavami v tem novem življenjskem obdobju in koliko govorijo o tem?
Ker je menopavza obdobje, v katerem se dogajajo številne spremembe pri izločanju in delovanju hormonov jajčnikov in hipofize, zaradi česar se pojavijo tudi številni simptomi, se pogosto srečujem z ženskami v menopavzi. Zanimivo je, da razlog, zaradi katerega so napotene k endokrinologu, ni sama menopavza, temveč sum na obolenje endokrinih žlez, kot je ščitnica, saj se simptomi menopavze pogosto prekrivajo z različnimi boleznimi/stanji.
Menopavza se običajno pojavi okoli 50. leta starosti, vendar se simptomi, ki jo napovedujejo, začnejo bistveno prej. Kot endokrinologu k meni prihajajo tudi mlajše ženske, pri katerih zaradi pomanjkanja menstrualnega cikla ali neplodnosti obstaja sum na prezgodnjo menopavzo. Te ženske pogosto nimajo specifičnih težav, ki spremljajo menopavzo, kot so vročinski oblivi, nespečnost, nihanje razpoloženja, včasih pa tudi depresija, glavoboli ali nihanja v telesni masi, ki je pogosto nagnjena k povečanju.
Večina žensk, ki prihajajo na pregled, se večinoma pritožujejo nad potenjem in oblivi vročine, ki se lahko pojavijo nenadoma, motijo njihovo kakovost življenja ali jih zbudijo ponoči, kar lahko še dodatno poslabša težave s spanjem, ki so pogosto prisotne.
Prav tako imajo te ženske pogosto prebavne motnje, kot so napenjanje, bolečine v trebuhu in povečanje telesne mase kljub enakim prehranjevalnim navadam. Tožijo tudi o težavah z uriniranjem in bolečimi spolnimi odnosi, kar odraža zmanjšan učinek estrogena na sluznico urinarnega trakta. Laboratorijski izvidi, ki skupaj z odsotnostjo menstruacije in omenjenimi simptomi, nakazujejo, da gre za menopavzo, vključujejo visoke ravni FSH (folikel stimulirajoči hormon, ki ga izloča hipofiza) in nizko raven estradiola – dejavnika, ki ju običajno tudi najpogosteje uporabimo za potrditev menopavze. Pri ženskah s prezgodnjo menopavzo, če se zdravijo zaradi neplodnosti, je pomembno določiti tudi AMH (anti-Müllerjev hormon), saj nam njegova raven med drugim pomaga pri nadaljnji izbiri postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Za nadomestno hormonsko terapijo se je izkazalo, da učinkovito preventivno deluje tudi na procese staranja krvnih žil ter zmanjšuje simptome, kot so vročinski oblivi.
dr.med, Maja Cigrovski Berković, endokrinolog
V kolikšni meri hormon mladosti »DHEA« vpliva na žensko telo, glede na to, da se njegova raven v menopavzi drastično zmanjša?
Dehidroepiandrosteron (DHEA) je prehormon, ki se izloča predvsem iz nadledvičnih žlez in se nato v tkivih pretvori bodisi v androgene bodisi v estrogene hormone. Njegova najvišja koncentracija v telesu se doseže pri približno 30. letih, nato pa začne padati, tako da je okoli 80. leta v telesu prisotna le približno četrtina koncentracije, ki smo jo imeli v mladosti. Ker njegova koncentracija s staranjem pada, je ta hormon zanimiv z vidika ohranjanja mladosti in dobrega splošnega počutja.
V zvezi s tem je bila dokazana pozitivna povezava med vrednostmi DHEA, mišično močjo in maso pri starejših osebah, pa tudi korelacija med ravnmi DHEA in tveganjem za padce in zlome. Prav tako je DHEA povezan tudi s kognitivno funkcijo in ima nevroprotektivno vlogo, v nekaterih manjših študijah pa je DHEA dodatno pomagal pri zdravljenju demence in depresije ter erektilne disfunkcije in libida. Običajno se predpisuje DHEA-s (dehidroepiandrosteron sulfat), ker ima daljšo razpolovno dobo in ne kaže nihanj v dnevnem ritmu izločanja.
Ali lahko s terapijami v enaki meri nadomestimo pomanjkanje tega hormona?
Danes je DHEA mogoče dobiti kot komercialno dostopno prehransko dopolnilo v peroralni obliki, obstajajo pa tudi njegovi transdermalni pripravki. Na žalost ni jasnih priporočil glede odmerka, dolžine trajanja DHEA ali boljšega načina vnosa, niti glede tega, pri katerih indikacijah bi ga bilo treba uporabiti. Čeprav se večina učinkov, ki jih povezujemo z DHEA, zdi pomembna pri ohranjanju zdravja med staranjem, podatki izhajajo bodisi iz študij na živalih bodisi iz manjših študij na ljudeh in niso vedno konsistentni. Prav tako še vedno niso dostopni podatki o dolgoročnem spremljanju učinkov uporabe DHEA.
Kdaj in kakšne spremembe se lahko pričakujejo v gostoti kosti pri ženskah v menopavzi in ali je mogoče preprečiti izgubo kostne mase?
Med menopavzo pride do pospešene izgube kostne mase in se povečuje tveganje za osteoporozne zlome kosti. To slabljenje kosti je značilno za menopavzo in v tem obdobju izgubimo približno 20 % skupne kostne mase, ki jo izgubljamo med staranjem. Na žalost pa o osteoporozi in zapletih, ki jih ta prinaša, še vedno ne razmišljamo dovolj. Diagnozi osteopenije, ki je svojevrsten predstadij osteoporoze, kot tudi diagnoza same osteoporoze temeljita na preiskavi, imenovani denzitometrija, ki vključuje merjenje kostne gostote na ravni ledvene hrbtenice in stegnenice, zlasti njenega vratu.
Diagnozo postavimo s primerjavo izmerjene kosti z zdravo in se izraža v standardnih odklonih (SD). Če se kostna gostota razlikuje za –2 SD, gre za osteoporozo. Večja izguba kostne mase in moči se pričakuje pri ženskah, katerih se je menopavza začela prej in ki so že na začetku imele nižjo kostno gostoto (običajno so to ženske z astenično konstitucijo), dodatni dejavniki tveganja pa so kajenje, pomanjkanje fizične aktivnosti in pomanjkanje vitamina D (pogosto kot posledica izpostavljenosti soncu).
V menopavzi pride do povečane izgube mase tako imenovane kortikalne kosti, zato je večje tudi tveganje zloma vretenc (kompresivni zlomi), stegnenice in koželjnice. V tem življenjskem obdobju je zelo pomembno ukrepati preventivno in s prehrano, zdravimi življenjskimi navadami in telesno aktivnostjo preprečiti ali upočasniti razgradnjo kosti.
Prav tako je pomembno, da se v tem obdobju opravi merjenje mineralne kostne gostote (denzitometrija) ter ocenita ravni kalcija in vitamina D v telesu. Te preiskave so lahko zelo koristne pri izbiri načina zdravljenja osteopenije ali osteoporoze. Danes imamo na voljo veliko različnih vrst zdravil, ki delujejo antiresorptivno (zmanjšujejo razgradnjo kosti) ali kot osteoanaboliki, ki lahko spodbudijo tvorjenje nove kostne mase. V poštev pridejo zdravila, kot so bisfosfonati, selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev in hormonski pripravki, ki se uporabljajo v obliki tablet, oziroma monoklonska protitelesa in teriparatidi, ki se uporabljajo v obliki injekcije. Katero zdravilo je treba izbrati, je odvisno od tega, ali gre za osteopenijo ali osteoporozo, od stanja kosti (zlasti pomembne so informacije o osteoporotičnih zlomih), od morebitnih kontraindikacij za posamezno zdravilo in seveda od preferenc pacientke.
Osnova za preprečevanje in zdravljenje je ustrezen vnos kalcija (1000–1500 mg/dan), ki ga danes priporočamo predvsem prek prehranskih izdelkov (mleko, mlečni izdelki), in vnos vitamina D. V komercialno dostopnih pripravkih je vitamin D pogosto v prenizkih odmerkih (priporočeni dnevni odmerek 1000 IU/dan), zato je vedno pomembno, da preverite, kakšno koncentracijo vsebuje pripravek, ter ga dopolnite z dodatnim vnosom do priporočenega odmerka. Poleg vsakodnevnih pripravkov so na voljo tudi pripravki vitamina D, ki jih je mogoče jemati redkeje, enkrat tedensko. Pri preprečevanju je ključnega pomena tudi telesna vadba, medtem ko so za krepitev kostne gostote še posebej pomembne vaje, ki vključujejo dviganje uteži.
Danes so na voljo organizirane vadbe, ki potekajo v skupinah, s ciljem preprečevanja osteoporoze. Preprečevanje nastanka osteoporotičnih zlomov v obdobju po menopavzi je pomembno ne le z vidika ohranjanja mobilnosti in dobre kakovosti življenja, temveč tudi z vidika preživetja, saj se zaradi osteoporotičnih zlomov življenjska doba žensk po menopavzi lahko skrajša.
Kako zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja v menopavzi?
Med generativno dobo, ko je ohranjena funkcija jajčnikov in njihova dovzetnost na delovanje hormona žleze hipofize – gonadotropina, je tveganje za nastanek bolezni srca, zlasti koronarnih srčnih bolezni, pri ženskah znatno nižje. Z vstopom v menopavzo se izgubi zaščitni učinek hormona, postopoma pa tveganje postane enako tveganju pri moških. V tem obdobju je pomembno oceniti vse dejavnike tveganja, ki lahko prispevajo k aterosklerozi.
Priporočljivo je tudi izvesti laboratorijske analize, v katerih se oceni profil lipidov (vključno s preiskavo skupnega holesterola, holesterola LDL in HDL, trigliceridov), koncentracija glukoze v krvi na tešče, in če ta presega normalne vrednosti, je treba analizo dopolniti s preiskavo krvnega sladkorja še po 2 urah po zaužitju 75 g raztopine glukoze.
Za menopavzo je značilno povišanje skupnega holesterola in holesterola LDL (prav z njim so povezani negativni učinki na stene krvnih žil), in znižanje ravni zaščitnega holesterola HDL. Prav tako lahko imajo mnoge ženske, ki so bile v generativni dobi nagnjene k nižjim vrednostim krvnega tlaka, ob vstopu v menopavzo povišan tlak (arterijska hipertenzija). Zato je zelo pomembno redno merjenje krvnega tlaka in beleženje njegovih vrednosti, v primeru, da se diagnosticira hipertenzija, pa je potrebno zdravljenje.
Veliko tega je mogoče storiti s spremembo samega načina življenja in vsekakor je prav to treba najbolj spodbujati. Seveda so včasih nujno potrebna zdravila, vendar je njihov učinek večji v kombinaciji s prehranskimi ukrepi zdravljenja (s posebnim poudarkom na vnosu soli, maščob in ogljikovih hidratov), redno telesno aktivnostjo (priporočeno je 30 – 45 minut aerobne telesne vadbe, ki naj vključuje, na primer, bolj energično hojo, kolesarjenje, plavanje, tek, rolanje, ples z zmerno intenzivnostjo) ter ohranjanjem ali zmanjšanjem telesne mase.
V zgodnji fazi menopavze, razen če za to ne obstajajo kontraindikacije, se je uporaba nadomestne hormonske terapije izkazala za učinkovito, in poleg tega, da deluje preventivno na procese staranja krvnih žil, tudi zmanjšuje simptome, kot so vročinski oblivi.
dr. med. Maja Cigrovski Berković, endokrinolog